2.4.11. JUNKERS Ju 290

Še pred drugo svetovno vojno je v tovarni JUNKERS v Dessauu nastalo potniško letalo Ju 90, ki je pokazalo zelo dobre lastnosti. Potrebe nemškega vojnega letalstva po velikih letalih pa so pripeljale do delne rekonstrukcije in tako je nastalo težko bojno letalo, daljinski bombnik in izvidnik ter težki transporter Ju 290. To letalo je bilo predvsem namenjeno za podporo nemškim podmornicam, ki so operirale na Atlantiku. Pri lastni teži 47 ton je lahko doseglo hitrost 465 km/h in letelo do 4000 kilometrov daleč. Prototip Ju 290, ki je sicer meril čez krila 42 metrov, v dolžino 28.2 metra in v višino 6.8 metra, je opravil prvi polet marca 1941. Novo letalo težke kategorije je bilo opremljeno tudi z (za tedanje čase) zelo razkošno elektronsko opremo, ki je obsegala tudi dva radarja. S to opremo so Ju 290 odkrivala sovražne lovce na podmornice, angleške hidroavione tipa Short sunderland in PBY catalina ter specialne ameriške lovce na podmornice - pregrajene težke bombnike B 24 liberatorje. Poleg tega pa so jih v bombniški verziji (Ju 290 V7) uporabljali tudi za bombne napade na zavezniške konvoje na Atlantiku, v Biskajskem zalivu in Severnem morju (podobno kot štirimotorni Focke Wulfi Fw 200 condorji). Letalo s posadko osmih mož je bilo oboroženo s štirimi topovi MG 151/20 kalibra 20 mm in petimi strojnicami MG 131 kalibra 13.1 mm, ki so bili nameščeni spredaj zgoraj in spodaj, v sredini zgoraj in v repu. Odvisno od akcijskega radija je lahko letalo nosilo do 10000 kilogramov bomb, obešenih v jaških v trupu. To letalo pa je nosilo tudi prvo vodljivo letečo bombo HENSCHEL Hs 293, s katero je po potrebi napadalo ladje, podmornice ali letala.

Tovarna Junkers je zgradila samo prototip, preostalih 50 letal pa je bilo zgrajenih v češki letalski tovarni LETOV v Pragi. Po vojni je ta tovarna gradila Ju 290 dalje pod oznako L 290 orel.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |