2.4.14. HEINKEL He 162 volksjäger

Leta 1943 se je vojna sreča že močno nagnila na zavezniško stran in nacistična Nemčija je to najbolj občutila v zraku. Zavezniško letalstvo je na vseh bojiščih prevzemalo iniciativo, nemško vojaško vodstvo pa je precej pozno spoznalo, da ima Luftwaffe premalo modernih lovcev, s katerimi bi se lahko uspešno zoperstavila neizčrpni množici zavezniških lovcev in bombnikov, ki so na vseh bojiščih in tudi v samem nemškem zaledju zadajali uničujoče udarce nacističnemu vojaškemu stroju, gospodarskemu potencialu in prometnim zvezam. Tedanji minister za oborožitev rajha Albert Speer je skupno s poveljstvom Luftwaffe izdelal načrt za tako imenovani Jäger Programm. Ta program je obsegal izdelavo enostavnega reaktivnega lovskega letala volksjägerja (ljudskega lovca), ki bi z eno turbino na hrbtu razvijal najmanj 750 km/h in ostal vsaj dvajset minut v zraku. Letalo naj bi bilo oboroženo z dvema topovoma in naj bi bilo tako enostavno za letenje, da bi ga lahko pilotirali hitro izurjeni jadralci in drugi mladinci iz Hitlerjugenda. Na natečaju je zmagala tovarna HEINKEL, ki je v desetih tednih pod vodstvom glavnega konstruktorja Siegfrieda Güntherja, razvila, skonstruirala in izdelala prototip letala, znanega pod imenom Volksjäger ali Salamander. Službena oznaka letala je bila He 162, samo letalo pa je bilo visokokrilec mešane konstrukcije s tricikličnim podvozjem in dvojnim smernim krmilom. Pogonska turbina BMW 003 s približno 800 kg potiska (10000 KM) je bila pritrjena nad trupom, kar je olajšalo pilotiranje. Lovec He 162, ki je prvič poletel decembra 1944, je meril čez krila 7.2 metra, trup je bil dolg 8.8 metra, samo letalo pa je tehtalo 2700 kg. Pri največji hitrosti 840 km/h na višini 6000 metrov je lahko letel 650 kilometrov daleč, sprva pa je bilo oboroženo z dvema topovoma kalibra 20 mm, ki so ju pozneje nadomestili z boljšima MK 108 kalibra 30 mm.

Minister Speer in Erhard Milch, od leta 1943 minister rajha za letalsko proizvodnjo, sta pripravila vse za množično proizvodnjo najmanj 4000 letal na mesec. Sestavni deli za ljudskega lovca so nastajali po vsej Evropi in se stekali v montažni podzemni jami Hinterbrühl v bližini Dunaja. V tej podzemni montažni tovarni so delali v glavnem vojni ujetniki, interniranci in izgnanci iz vseh evropskih dežel, zato je prihajalo do veliko sabotaž, ki so še bolj zavirale program ljudskega lovca. Tako je bilo, kljub velikim naročilom, ki niso bila nič drugega kot od obupa rojeno navdušenje ob koncu vojne, izdelanih vsega skupaj le približno 300 teh letal, kakih 800 pa jih je bilo še v gradnji v številnih podzemnih tovarnah, kamor se je pospešeno selila nemška letalska industrija. Luftwaffe jih je prevzela le okoli 120, vendar pa zaradi pomanjkanja goriva in izurjenih pilotov skorajda niso posegli v boje. Tistih nekaj nadebudnih pilotov, ki pa se jim je kljub vsemu posrečilo poleteti, pa je hitro postalo plen zavezniških pilotov. Le-ti, mladinci iz Hitlerjugenda, so namreč bolj obvladali politične parole kot pa težko in krvavo obrt zračnega bojevanja.

Za naš ožji prostor je zanimiv še podatek, da je bil velik del sestavnih delov trupov in kril za lovce He 162 izdelan v nemški letalski tovarni v Teznem pri Mariboru, iz katere je po vojni nastal TAM.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |