2.4.3. JUNKERS Ju 87

Ta Junkersov model strmoglavca je bilo najzloglasnejše letalo, ki je pomagalo Tretjemu rajhu podjarmiti večji del Evrope. Štuka je nastala leta 1933 na zahtevo tedaj še tajnega nemškega vojnega letalstva Luftwaffe po vzorcu starega švedskega Junkersa iz leta 1928. Namen novega letala strmoglavca je najbolj zagovarjal Ernst Udet, minister za letalsko proizvodnjo rajha (do leta 1941), ki se je na obisku v ZDA navdušil nad strmoglavci ameriške mornarice in nad v Evropi tedaj še neznanim načinom strmoglavega bombardiranja. Tako je postal Ju 87 nekakšno daljinsko topništvo, ki naj bi napredujoči kopenski vojski pomagalo uničevati cilje na bojišču in v bližnjem zaledju. Pri tem so morali biti piloti štuk zelo natančni, saj so morali večkrat odvreči bombe le kakšnih sto metrov pred svojimi četami.

Značilnosti štuke so bile zajetne hlače oziroma aerodinamični pokrovi neuvlačljivega podvozja ter krilo z obrnjenim galebjim lomom. Krilo je imelo po vsem razponu značilno Junkersovo pomožno zakrilce, ki je opravljalo vlogo krilc in zakrilc hkrati, pod krilom pa so bile nameščene še aerodinamične zavore - nepogrešljiv del krila za strmoglavljanje. Funkcija teh zavor je bila zmanjšanje hitrosti pri skoraj navpičnih poletih, s tem pa je bilo pilotu omogočeno lažje in predvsem zanesljivejše merjenje pri usmerjanju bombe. Petsto kilogramov težka bomba je bila nameščena pod trupom na posebnem obešalniku, ob pilotovi sprožitvi pa se je zavrtela tako, da ni mogla treščiti v vrteči se vijak skoraj navpično postavljenega letala. Pri strmoglavem poletu je pilot na določeni višini zaslišal prediren pisk, kar je bil znak, da mora odvreči bombe in se izvleči iz strmoglavega poleta. Štuka pa je bila opremljena tudi z najnovejšim izumom nemškega vojnega letalstva - s sireno, imenovano tudi jerihonska tromba, ki jo je poganjal majhen propelerček na zgornjem delu levega kolesa in ki je bila namenjena ustvarjanju panike med prebivalstvom, ko so štuke strmoglavo napadle mesto. S sireno je bil močno ojačan hrup motorja, celotna priprava pa se je v času “blitzkriega” pokazala za zelo učinkovito. Serijske štuke so prvič uporabili v španski državljanski vojni leta 1937, kjer se jih je zaradi šibke nasprotnikove (republikanske) lovske obrambe oprijel mit o nepremagljivosti in neverjetni zanesljivosti njihovega bombardiranja.

Na kratko bi lahko Ju 87 opisali kot razmeroma veliko - z razponom 13.8 in dolžino 11.49 metra dvosedežno, enomotorno letalo, ki je z vrstnim Junkersovim motorjem JUMO letelo največ s 400 km/h. Štuka je lahko nosila do 1000 kilogramov bomb (navadno 500 kg pod trupom in dve po 250 kg pod krili), poleg tega pa je bila oborožena še s štirimi strojnicami Mg 17 kalibra 7.92 mm. Šibka stran Ju 87 je bila predvsem ta, da je imel premajhen doseg, tako da ga ni bilo mogoče uporabljati v globini nasprotnikovega zaledja. Poleg tega so bile štuke uspešne le v primeru, da je sovražnik nudil le šibek zračni odpor ali pa da če so jih spremljale jate nemških lovcev, saj so bile za boj z lovskimi letali prepočasne, premalo okretne in prešibko oborožene.

Zlata doba štuk se je končala v bitki za Britanijo, kjer so polki s temi letali utrpeli velike izgube in jih je bil Göring prisiljen umakniti z bojišča. Morda so svojo zadnjo točko Ju 87 doživeli še v prvih letih vojne na vzhodni fronti, kjer so Nemci za podporo kopenski vojski uporabljali novo izpeljanko Ju 87 G, katere namen je bil uničevanje številnih sovjetskih tankov. Oborožena je bila z dvema topovoma kalibra 37 mm pod krili, najbolj znan pilot Hans Urlich Rudel pa je s svojo Ju 87 G uničil okoli 500 tankov. Kljub temu pa nove štuke niso mogle več odločilno vplivati na izid vojne na vzhodu, saj je znano, da je nemška vojaška moč po porazu pri Stalingradu in po letu 1943 začela počasi, a vztrajno usihati.

Štuke in njihovi piloti so v Luftwaffe in zlasti v nacističnem vodstvu Nemčije veljale za elitni letalski zbor (piloti so bili sinovi nemške aristokracije in Göringovih osebnih prijateljev, zato so bile njihove izgube še toliko bolj boleče), podobno kot so gledali tudi na enote rušilcev, dvomotornih Messerschmittov Bf 110... Bile so znanilci bliskovite vojne, z napadi na komunikacije v zaledju in z vnašanjem nepopisne zmede med branilce so v prvih vojnih letih odločno vplivale na potek vojne. Junkersov Ju 87 so Nemci izdelali približno 5700.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |