3.2.13. MARTIN B 26 marauder

Pilotski črni humor je tem dvomotornim srednjim bombnikom dal najrazličnejše vzdevke, kot npr. leteče krste, leteče prostitutke, stvarniki vdov... Ravno ti vzdevki in pa dejstvo, da jih je bilo v vojnih letih izdelanih za polovico manj kot B 25 mitchellov (torej približno 5000), bi utegnili koga prepričati, da so bili marauderji ali po naše razbojniki resnično neuspešna letala, vendar ni tako. Za že omenjene črne vzdevke in imena je kriva naglica, s katero so marauderje poslali na tekoče trakove tovarne Martin. Marauder je bil namreč letalo, ki so ga naročili v velikih serijah, ko so v konstrukcijskih birojih šele risali načrte za prototip. Takšna praksa se ne obnese vedno in se tudi v tem primeru ni. Vsako spremembo, ki se med preizkušanjem prototipa pokaže za nujno (odpravljanje pomanjkljivosti) je silno težko uresničiti in realizirati na že utečenem tekočem traku serije. Ker je ameriško vojno letalstvo USAF zahtevalo, da mora marauder nositi večjo količino bomb in imeti za obrambo več strojnic, kot pa so sprva nameravali, so postali novi B 26 zaradi povečane teže in s tem tudi obtežbe na krilo silno hitri pri pristajanju. Piloti so se tem pomanjkljivostim, ki so v začetku kariere tega bombnika zares pobrale nekaj žrtev med piloti, oddolžili z že omenjenimi vzdevki. Le postopoma je tovarna Martin odpravila pomanjkljivosti na sicer silno estetskem in aerodinamičnem dvomotorniku, povsem pa jih je odpravila šele, ko je razpetino kril povečala za 180 cm. Takšne in podobne izboljšave so seveda močno zavrle množično serijsko proizvodnjo in posledica je bila boleča resnica, da marauderjev ni bilo na razpolago toliko kot drugih tipov srednjih bombnikov.

Marauder je bil poleg B 25 mitchella najpomembnejši ameriški predstavnik kategorije srednjih bombnikov. V trupu, na katerega je bilo v zgornjem delu pritrjeno krilo z razponom 21.64 metra in ki je nosilo dva zvezdasta motorja, je poleg sedmih članov posadke nosil do 1500 kilogramov bomb. Oba motorja sta poskrbela, da je 17.09 metra dolg marauder dosegal največjo hitrost 455 km/h in to kljub 13 težkim strojnicam kalibra 12.7 mm, ki so ta letala uvrstile med pravcate miniaturne leteče trdnjave. Skoraj smešno je slišati, da so leteče krste utrpele manj izgub kot katerokoli drugo ameriško letalo, vendar tudi v tem primeru velja znani ljudski rek, da se slabega glasu dosti teže znebiš, kot pa si ga pridobiš.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |