3.2.3. DOUGLAS SBD dauntless

Ime tega ameriškega letala, ki se je proslavilo predvsem kot strmoglavec v veliki pomorsko - zračni bitki pri Midwayu junija 1942, pomeni sicer neustrašeni in vendar bi si ta vzdevek prej zaslužili piloti, ki so se z dauntlessi spuščali v boje, saj so bila letala tega tipa že pred začetkom bojev na Tihem oceanu praktično zastarela. Splošno pomanjkanje novih, za boj primernejših in modernejših letal pa je tudi tokrat prisililo Američane, da so s proizvodnjo dauntlessov vztrajali vse do sredine leta 1944 in jih vsega skupaj izdelali skoraj 6000.

Douglasov strmoglavec SBD je nastopal v vrsti inačic, ki so jih s pridom uporabljali razen za bombardiranje tudi za ogledništvo, proti koncu vojne pa so jih velikokrat opremili za boj proti japonskim podmornicam. Kljub zastarelosti, velikemu številu akcij in težkim izgubam, ki so jih letala tega tipa doživljala na mnogih bojiščih na Pacifiku, pa so povojne statistike razkrile neverjetno dejstvo. Ravno dauntless je bil namreč na ameriških letalonosilkah tisto letalo, ki je v vojnih letih utrpelo relativno najmanjše izgube, pač glede na odstotek uporabljenih letal. To je bila prav gotovo posledica izredno trdne in odporne konstrukcije tega letala, ki je imelo povsem enake razsežnosti kot Grummanov torpednik TBF avenger: dolžina 10.06 metrov in razpetina kril 12.65 metra. Sicer pa je bil dauntless zelo počasno in okorno letalo, saj je le stežka presegal 400 km/h. S primerjavo dauntlessa z avengerjem lahko najdemo še več podobnosti: razmeroma šibak zvezdast motor s trilistnim vijakom, močno zastekljena kabina z dobrim razgledom za oba člana posadke, krilo z veliko nosilno površino in majhno obremenitvijo, ki pa je imelo pri Douglasovemu modelu izrazitejši negativni galebji lom, ter uvlačljivo glavno podvozje. Dauntless je bil oborožen z dvema težkima polpalčnima strojnicama kalibra 12.7 mm, ki sta bili sinhronizirani z vijakom ter z dvema lahkima 7.7 mm strojnicama, ki sta bili namenjeni drugemu članu posadke, to je zadnjemu strelcu, katerega naloga je bila tudi ogledništvo. V letalu je bilo poleg vsega tega še prostor za 450 kg bomb, ki so bile obešene na krilnih nosilcih. Dokler se v ameriški mornarici niso pojavili novi HELLCATI, ki so bili takrat najhitrejša in najmodernejša mornariška letala na svetu, so z ameriških letalonosilk na Tihem oceanu v zračne operacije vzletali le Douglasovi dauntlessi in dokaj uspešno posegali v zračne spopade z japonskimi letali.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |