4.2.1. HAWKER hurricane

Hurricane je bil prvi moderni britanski enokrilni lovec in je moral zato prevzeti nase glavno težo zračnih spopadov z nemškim vojnim letalstvom v prvem letu vojne v Evropi. Nastal je leta 1935 pri britanski letalski tovarni Hawker Aircraft Corp., kjer je skupina konstruktorjev na čelu s Sidneyem Cammom razvijala letalo nove generacije, ki bi z novimi in modernimi oblikami ter veliko močnejšo oborožitvijo - šest do osem strojnic omogočalo Angliji učinkovito lovsko zaščito v zraku pred bližajočo se vojno. Prvi pravi orkan je poletel oktobra 1937 in kmalu zatem so s serijskimi hurricani začeli opremljati lovske polke po vsej Angliji.

Sidney Camm se je pri novem letalu odločil za s kovino prekrita krila, kar je bilo za tiste čase zelo radikalen odmik od standardne proizvodnje letal - dotlej so bila namreč krila prekrita le s platnom. Zaradi tega razloga in povečane oborožitve, je letalo pridobilo na teži, izgubilo pa na hitrosti. Te probleme je rešila nova generacija Rolls Roycevih vrstnih motorjev tipa merlin, ki so razvijali potrebno moč in poganjali trikrake vijake s prestavljivimi kraki. Naročila Lovskega poveljstva R.A.F. so zaradi neizbežne vojne vztrajno naraščala, ker pa Hawker ni bil kos povečanim naročilom, je serijsko proizvodnjo prevzela še tovarna Gloster, kasneje pa tudi tovarna Austin.

Dovoljenje za licenčno gradnjo hurricanov je dobilo več držav, med njimi tudi Kanada in Jugoslavija, zato je bilo vsega skupaj izdelanih približno 15000 primerkov. Ko se je septembra 1939 začela v Evropi vojna, je bilo v britanskih lovskih skupinah več hurricanov, kot vseh drugih lovcev skupaj. V bitki za Francijo je bilo mogoče prvič ugotoviti, kako se obnesejo novi lovci v bojih, zlasti v srečanjih z glavnim nasprotnikom, Messerschmittom Bf 109E, ki so ga nemški piloti nadvse hvalili, medtem ko so hurricana ocenjevali kot drugorazredno letalo. Sicer je res v marsičem zaostajal za emilom, ki je bil predvsem za okoli 50 km/h hitrejši, zato pa je bil veliko slabše oborožen in manj odporen proti zadetkom. Glede žilavosti je hurricane prekašal celo slovitega spitfira, poleg tega pa je bila tudi njegova sicer klasična, a trdna konstrukcija veliko preprostejša, zato so lahko izšolani monterji R.A.F. marsikatero letalo popravili kar v letališčnih delavnicah, česar za spitfira ne moremo trditi. Še večja prednost pred spitfirom pa je bila v tem, de je lahko zaradi široko postavljenih koles pristajal na veliko več letališčih in bil pri vožnji po tleh veliko stabilnejši, kar je bila neljuba pomanjkljivost tako spitfira, kot tudi nemškega Messerschmitta 109. V obdobju bitke za Britanijo leta 1940 je bil hurricane najštevilnejši britanski lovec in je v bojih nosil levji delež, saj je sestrelil več nasprotnikovih letal kot vsi drugi lovci skupaj. V bojih se je še kako dobro izkazala njegova močna oborožitev osmih strojnic kalibra 7.7 mm ali štirih 20 mm topov, velikokrat pa ga je iz neprijetnih situacij rešila še ena dobra lastnost - tesnost v zavojih.

Številni strokovnjaki so prepričani, da je hurricane dosegel svoj življenjski vrh ravno v bitki za Britanijo, ko je bil najpogostejše lovsko letalo na nebu in se je število lovskih skupin R.A.F. z orkani vztrajno večalo. Res pa je tudi, da je že v tistem času kazal prva znamenja zastarelosti in so ga pričeli seliti na bojišča, ki za Britance niso bila tako pomembna kot obramba Otoka. Priznati je treba, da hurricane ni dajal takšnih razvojnih možnosti kot spitfire, deloma zaradi debelega krila, deloma pa tudi zaradi konstrukcije trupa, ki se ga ni dalo korenito spremeniti. Iz tega razloga močnejši motorji niso prinašali takega izboljšanja, kot so ga nekateri pričakovali, zato se je ves razvoj usmeril v močnejšo oborožitev pri razmeroma enaki hitrosti. Hurricane se je tako v naslednjih letih iz lovca spremenil v lovskega bombnika (hurribomber), protitankovsko letalo itd... Izmed teh izpeljank je bil najpomembnejši s štirimi topovi kalibra 20 mm oboroženi hurricane Mk IIC. Pod krili je lahko nosil do 450 kg bomb ali osem raketnih izstrelkov po 27 kg, kljub temu pa je z motorjem merlin s 1260 KM še vedno dosegal 540 km/h. Hurricane so opremljali tudi s pristajalnimi kavlji in drugo potrebno opremo za operiranje na letalonosilkah (sea hurricane) in tako se je Hawkerjev lovec, čeprav obupno zastarel, bojeval vsepovsod prav do zadnjih dni druge svetovne vojne.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |