5.2. OZNAČEVANJE JAPONSKIH LETAL

Z japonskim napadom na ameriško pacifiško oporišče Pearl Harbor decembra 1941, ki je pomenil začetek sovražnosti med Japonsko in ZDA, so se ameriška obveščevalna služba, pa tudi piloti USAF kaj hitro znašli pred zahtevo, da poimenujejo japonska letala s šifriranimi imeni. Nemogoče se je bilo namreč znajti v neverjetno zamotanem sistemu poimenovanja letal v japonski letalski industriji, vrh tega pa so bile tu še težave z izgovorjavo. Vsem vojaškim letalom armadnega letalstva so dali Japonci v poskusni dobi uradno oznako KI in sicer po kronološkem redu njihovega nastanka ne glede na proizvajalca. Spet drugače pa je bilo v mornarici, kjer so letala dobila oznako oziroma matični list z imenom konstruktorja, z letnico izdelave po japonskem koledarju, s šifriranim opisom njihove uporabe, s številko tipa in izpeljanko osnovnega modela. Da bi bilo vse še bolj zapleteno, se japonski koledar začenja z letom ustanovitve cesarstva, to je z letom 660.

Tak sistem je bil izredno zapleten, še toliko bolj, ker je imelo eno in isto letalo, sestavljeno v dveh različnih tovarnah, dve različni imeni. Tudi pozneje, ko so Japonci dajali svojim letalom individualna imena - imena meteoroloških pojavov in ozvezdij - so težave ostale, kajti nemogoče je bilo vedeti, za katero letalo pravzaprav gre, še težje pa izgovarjati ta imena v fonetični transkripciji japonske pisave. Sprva (leta 1942) so Američani reševali problem razpoznavanja japonskih letal z delitvijo na zere, če so bili lovci in mitsubishije, če so imeli več kot en motor. Vse to pa je bilo preveč površno in celo nevarno pri ocenjevanju zmogljivosti določenega sovražnega letališča, zato se je TAIU (Technical Air Intelligence Unit) ali obveščevalna služba za letalski tehnični razvoj, ki se je še posebej ukvarjala s proučevanjem japonskega letalskega materiala, odločila to poenostaviti. Vsakemu japonskemu letalu so dali eno vsakdanje ameriško rojstno ime, ki pa je moralo biti kratko in z največ tremi zlogi, da ne bi prišlo do zmede v radio telefonskih sporočilih. Pri tem so ženska imena (na primer Betty, Sally, Loise, June...) označevala japonske bombnike, moška imena (kot na primer Oscar, Pete, Jake, Rufe, Zeke, George, Claude, Jack...) pa lovce. Po končani vojni so Američani ugotovili, da so Japonci v petih letih izdelali nič manj kot 118 različnih tipov vojaških letal.