5.5.1. MITSUBISHI A5M

To japonsko lovsko letalo, ki so ga Japonci poznali tudi kot Mitsubishijevega lovca tip 96, zahodni zavezniki pa po kodnem imenu claude, je bilo proizvod iste letalske tovarne kot sloviti zero in je bilo dejansko njegov predhodnik. Njegov konstruktor je bil Džiro Horikoši, ki je letalo naredil že v času japonsko kitajske vojne. Tip 96 je služil v svoji vlogi lovca od leta 1936 pa vse do 1942, vendar v zadnjem letu le še za rezervo, ker ga je veliko boljši zero skoraj povsem izrinil iz mornariških enot. Pozneje so ga uporabljali za urjenje lovskih pilotov v pilotskih šolah in naposled tudi za napade kamikaz (od leta 1944 dalje). Vsega skupaj so jih izdelali nekaj več kot 1000.

V časih letala A5M, se pravi konec tridesetih let, lovci običajno še niso imeli uvlačljivega podvozja in pokrite kabine. Kakor tudi večina ostalih lovcev po svetu je bil tudi tip 96 oborožen le z dvema strojnicama, pilot pa je položaj svojega letala občutil le po pritisku v sedežu ter po hitrosti vetra, ki se je lovil ob robovih vetrobranskega stekla in je večkrat celo preglasil hrušč motorja. Sicer pa so ga imeli japonski piloti radi predvsem zaradi njegove izredne trdnosti v primerjavi z dotedanjimi, s platnom prevlečenimi letali, saj je bila kovina takrat velik napredek v letalski industriji.

V najpogostejši izpeljanki, A5M4 je Mitsubishijevega lovca poganjal zvezdast motor, ki je razvijal 785 konjskih moči in z njim je letalo dosegalo približno 433 km/h, v višino 3000 metrov pa se je dvignilo v 215 sekundah (ali s poprečno hitrostjo 838 m/min). Največja višina, ki jo je A5M4 dosegel, je bila nekaj manj kot 10000 metrov, kar je bila, če pomislimo na odprto kabino, za pilota precej huda preizkušnja. Oborožitev z dvema strojnicama kalibra 7.7 mm ni presegala že znanih standardov lovske oborožitve tridesetih let, zato pa se je ta hiba pokazala za hudo pomanjkljivost takoj po začetku vojne na Pacifiku leta 1941. Za konstrukcijo, ki je imela osnovne tehnične karakteristike: razpon 11 metrov in dolžina 7.56 metra, so bila značilna že zgoraj omenjena neuvlačljiva kolesa, ki so imela aerodinamično oblikovane pokrove, podobno kot nemški strmoglavec Ju 87. Kljub možnosti priključitve dodatnega rezervoarja med noge podvozja, je bilo to lovsko letalo zaradi svoje majhnosti in šibkega motorja še vedno zelo lahko - tehtalo je le okoli 1670 kilogramov.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |