5.5.5. MITSUBISHI A7M reppu

Že leta 1940 so se v vrhovnem poveljstvu japonske cesarske mornarice zavedali, da bo treba misliti na letalo, ki naj bi v drugi polovici štiridesetih let zamenjalo zera. Vojna je te načrte še pospešila, vendar so bile tovarne preveč zaposlene s serijsko proizvodnjo obstoječih letal, da bi lahko mislile tako daleč naprej. Poleg tega pa bi tudi priprave serijske proizvodnje za novo letalo pomenilo dodatno izgubo časa, ki pa ga je japonska letalska industrija vedno bolj potrebovala. Šele leta 1942 se je pričel konstruktor Džiro Horikoši pri Mitsubishiju ukvarjati z nadrobnimi načrti letala reppu ali japonsko orkana, ki mu je v projektu namenil močnejši motor, kot pa mu ga je bila vojna mornarica pripravljena dati. Prvi poleti prototipa maja 1944 so bili ravno zaradi preslabega motorja pravo razočaranje in po drugem prototipu, ki ni bil nič boljši od prvega, je mornarica ustavila nadaljevanje dela.

Vendar pa Mitsubishijev glavni konstruktor ni tako hitro odnehal in na njegovo vztrajno prosjačenje so mu naposled le dovolili vgraditi močnejši motor. Nov prototip, ki je poletel že oktobra istega leta pa je izpolnjeval vse zahteve razpisa za novega lovca. Seveda so se brž pričeli pripravljati na serijsko proizvodnjo, vendar pa so Mitsubishijeve tovarne v Nagoji ravno tisti čas zaradi silovitega potresa utrpele hudo škodo, kar je bil hud udarec za novo letalo, ki je bilo šele na začetku svoje razvojne poti. Poleg tega so se takrat na nebu nad Japonsko v vedno večjem številu pojavljala ameriška težki bombniki B 29, ki so z ogromnimi količinami bomb izravnavala z zemljo japonska mesta in industrijo. Tudi tovarni, ki je izdelovala motorje za nove lovce reppu, ni bilo prizanešeno in njeno opustošenje in uničenje je pomenilo dokončen konec za reppa. Vsega skupaj so izdelali le devet prototipov in eno samcato serijsko letalo, zato reppa ni bilo mogoče niti preizkusiti v zračnih bojih.

Sicer pa je bil reppu za lovca izredno veliko letalo, saj je čez krila meril 14 metrov, dolg pa je bil 11 metrov. Močan motor mu je omogočal največjo hitrost okoli 627 km/h ter hitrost dviganja približno 980 m/min. Reppu je bil oborožen z dvema topovoma kalibra 20 mm in dvema težkima strojnicama kalibra 13.2 mm, ali pa kar s štirimi topovi v krilih. Poleg močne oborožitve je bila tudi sama konstrukcija prilagojena standardom sredine štiridesetih let v smislu aerodinamičnih oblik, uvlačljivega podvozja, pregledne kabine itd...

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |