5.5.7. NAKAJIMA KI 84 hayate

Ko sta se na pacifiškem bojišču pojavila odlična ameriška lovca P 51 mustang in P 47 thunderbolt, je tudi japonsko kopensko letalstvo poseglo po novem letalu, lovcu KI 84. To letalo, ki so ga Japonci imenovali burja, Američani pa so mu dali kodno ime frank, je imelo dvojno zvezdasti motor iste tovarne s 1900 KM. Nakajima Kl 84, ki je bil spodnjekrilec sprva kovinske, kasneje pa mešane kovinsko lesene konstrukcije, je meril čez krila 11.2 metra, v dolžino pa 10 metrov. Pri lastni teži okrog 3600 kg je na višini 6000 metrov dosegel največjo hitrost 625 km/h, na višino 5000 metrov pa se je lahko povzpel v šestih minutah (poprečna hitrost 834 m/min). Letalo je doživelo več izboljšav, posamezne izpeljanke pa so se razlikovale tudi po oborožitvi, ki je lahko obsegala dve strojnici kalibra 12.7 mm (izpeljanka la), štiri topove kalibra 20 mm (izpeljanka Ib), ali pa celo dva 20 mm in dva 30 mm topa pri izpeljanki Ic. Poleg strelnega orožja je lovec hayate pri jurišnih napadih nosil tudi eno 500 kg težko bombo. Sicer pa se je lahko to letalo povzpelo na višino 10500 metrov ter doseglo največji akcijski radij 1600 kilometrov.

Kljub temu, da je prototip KI 84 poletel že leta 1943, pa je serijska proizvodnja teh letel stekla šele poleti 1944 ter obsegala vsega skupaj 3513 letaI. Po trditvah nekaterih poznavalcev japonskih letal druge svetovne vojne je bil hayate sicer za malenkost počasnejši od mustangov, thunderboltov in lightningov, po vertikali in splošni gibčnosti pa je vsa omenjena ameriška letala prekašal - vendar to ni bistveno vplivalo na razmerje sil na tihomorskem letalskem bojišču.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |