5.5.9. MITSUBISHI G4M

Čeprav so Mitsubishijevemu bombniku tip 1 tako na japonski, kot tudi na ameriški strani, posmehljivo rekli “leteči vžigalnik”, je bil vendarle dobro letalo in zato ni čudno, da je bil najštevilnejši japonski bombnik, saj so jih izdelali 2446. Prvo letalo tega tipa, ki je bilo pri zahodnih zaveznikih poznano pod kodnim imenom betty, je bilo zgrajeno septembra 1939 na zahtevo japonske mornarice, ki je potrebovala za operacije na Kitajskem nove bombnike, ki bi se bili sposobni sami braniti. Da pa bi to zmogli, so morali biti močneje oboroženi kot vsi predhodniki, predvsem pa hitrejši. Le tovarna Mitsubishi je imela takrat dovolj konstrukcijskih sposobnosti in kadrov, da je zmogla hkrati z lovcem zero ustvariti tudi ta dvomotorni bombnik. Takrat je bil bombnik G4M med najmodernejšimi na svetu, vendar pa spet, tako kot zero, na račun varnosti posadke: rezervoarji za gorivo so bili nezaščiteni in so se radi vneli (iz tega se je pozneje rodil omenjeni vzdevek), poleg tega pa tudi pilot ni imel oklepne plošče za hrbtom. Pozneje se je izkazalo, da niti hitrost in oborožitev ne ustrezata zahtevam, zato so ti dvomotorniki med vojno utrpeli velike izgube. To je pomenilo energično spreminjanje letala v zadnjih vojnih letih, saj so ga želeli čim učinkoviteje uporabljati za čimveč nalog, od daljinskega bombnika in torpednika do transportnega (padalci) in trenažnega letala in celo spremljevalnega lovca, ki naj bi močno oborožen letel z bombniki istega tipa v jati in jih varoval. Tudi v akcijah kamikaz je bombnik G4M odigral zelo pomembno vlogo, saj so veliko število teh letal predelali, da so lahko pod trupom nosila enosedežno, samomorilsko raketno bombo, s katero se je pilot po odklopu zaletel s 1200 kg eksploziva v sovražnikovo ladjo.

Osnovni podatki o najpogostejši izpeljanki Mitsubishijevega bombnika G4M2 so bili: razmeroma velik dvomotornik s cigarastim trupom in motorjema s po 1850 KM je meril čez krila 25 metrov in bil dolg 20 metrov. Polno obtežen je tehtal kar 20500 kilogramov, vendar je na koristni bombni tovor odpadlo največ 1000 kg. Letel je z največjo hitrostjo 438 km/h do 3460 kilometrov daleč ter se dvignil skoraj 9000 metrov visoko. Običajno je nosil le po en torpedo z 800 kg ali pa do 1000 kg bombnega tovora. Oborožen je bil z različnim številom strojnic kalibra 7.7 mm in 20 mm topov (navadno s štirimi topovi in eno strojnico), ki jih je imel razporejene v nosu, na hrbtu, v bokih in v zadku, nobeno orožje pa ga ni varovalo od spodaj. Ravno zaradi tega je bila običajna taktika ameriških pilotov lovcev napad od spodaj v nezavarovan trebuh.

Zaradi svoje številčnosti in uporabnosti so bombnik G4M uporabljali v mnogih operacijah. Med drugim so 10. decembra 1941 pred malajsko obalo pomagali potopiti angleški oklepnici Prince of Wales in Repulse, s čimer so si zagotovili neovirano nadaljnjo napredovanje v tem delu sveta. 18. aprila 1943 je v razbitinah bombnika G4M, ki so ga nad otokom Bougainville sestrelili ameriški lovci P 38 lightningi, umrl japonski admiral Isoroko Jamamoto, glavni arhitekt japonskih pomorskih operacij do leta 1943, ki je zaradi svoje genialnosti šel Američanom že vse od decembra 1941 močno v nos. Dva bombnika tega tipa sta 19. avgusta 1945 prevažala japonsko delegacijo pod vodstvom generalnega poročnika Torašira Kavaba, ki naj bi dokončno oznanila, da v kapitulacijo ni privolil le japonski cesar, temveč tudi japonske oborožene sile.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |