6.2.2. JAKOVLJEV Jak 1

Lovska letala mladega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva so bila sovjetski lovci številka ena. Čeprav je dobrih deset let konstruiral samo lahka športna in šolska letala, se je po letu 1938 izkazal tudi pri razvijanju vojaških letal. Ko je Stalin po končani španski državljanski vojni leta 1939 končno dojel zastarelosti in neuporabnost takrat najboljših sovjetskih lovcev Polikarpova I 15 in I 16, je bil tudi Jakovljev med tistimi mladimi konstruktorji, ki so na zahtevo Kremlja začeli razvijati nova lovska letala. Jakovljev je rad pravil, da preprostost še ne pomeni zaostalosti in tega reka se ni držal le pri aerodinamičnem oblikovanju in reševanju vprašanj o trdnosti konstrukcije, temveč tudi pri izbiri materialov in tehnoloških rešitvah konstrukcije. Pri tipu I 26, ki so ga kmalu preimenovali v Jak 1, je uporabil materiale, ki jih sovjetski letalski industriji ni primanjkovalo: jeklene brezšivne cevi, vse vrste lesa in platna, aluminij, ki dolgo ni bil na razpolago v zadostnih količinah, pa je uporabil nadvse varčno le pri pokrovu motorja, repnih površinah, krilcih in zakrilcih. Že januarja 1940, ko je prototip I 26 prvič poletel, je bilo jasno, da je Jakovljeva konstruktorska skupina ustvarila najmanjše letalo, ki je še ustrezalo motorju M 105, sovjetski različici po licenci izdelanega francoskega motorja Hispano suiza s 1100 KM. Trup je bil iz jeklenih cevi in v srednjem delu prekrit z duraluminijasto pločevino, zadaj pa z vezanim lesom in platnom, krila pa so bila popolnoma lesena. Poleg 20 mm topa v osi vijaka je imel Jak 1 v trupu spredaj še dve lahki strojnici ŠKAS kalibra 7.62 mm, dosegal pa je nekaj manj kot 600 km/h.

Nekateri poznavalci trdijo, da je Jak 1 nastal po vzoru britanskega spitfira in nemškega Messerchmitta Bf 109. Četudi je bilo to morda res, pa je imel JAK nekaj prednosti, med drugim kabino z občutno boljšo razglednostjo in oklepnim steklom za pilotovo glavo, popolnoma uvlačljivo močno podvozje... Zaradi odpravljanja napak, ki so se pojavljale pri prvih serijskih Jakih 1, se proizvodnja ni tako razmahnila, kot bi bilo v tistih kritičnih mesecih leta 1941 potrebno, kljub temu pa je bilo vsega skupaj izdelanih 8721 lovcev tega tipa.

Vzporedno s serijsko proizvodnjo letal Jak 1 je teklo konstruiranje prototipov, kjer bi pomanjkljivosti odpravili bolj radikalno. Nastali so šolska različica Jak 1, višinski lovec, lahki frontni lovec za boj z lovci nad samim bojiščem... Iz slednjega (Jaki 1 M) je nastal sloviti Jak 3, ki je poleg japonskega zera veljal za najlažje, za nekatere pa celo najboljše letalo druge svetovne vojne.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |