6.2.3. JAKOVLJEV Jak 7

Po letu 1941, ko se je sovjetska letalska industrija reorganizirala, njena proizvodna baza razširila in bila tako pripravljena na serijsko gradnjo novih, modernih vojaških letal, so stekli tekoči trakovi letalskih tovarn s polno paro, da bi zadovoljili potrebe sovjetskega vojnega letalstva. Kako leto pred tem pa še ni bilo tako. Nova lovska letala so zaradi pomanjkanja takoj pričeli pošiljati v boje, namesto da bi jih najprej uporabili za urjenje pilotov. Šlo je za dvosedežne Jak 7, ki so jih prilagodili z odstranitvijo krmila z učiteljevega sedeža in vse ostale potrebne opreme, namesto tega pa v letala marsikdaj vgradili dodatni rezervoar za gorivo, da bi tako povečali doseg, ki je bil sicer ena od šibkih točk prvih jakov. Tako je stiska na bojišču obrnila razvoj dvosedežnega jaka nazaj v enosedežnik, pri katerem pa so se konstruktorji precej manj ukvarjali s vprašanjem teže, saj so vanj vgradili več opreme in večje rezervoarje za gorivo, kljub vsemu pa je bilo še vedno dovolj okreten za boje z nemškimi lovci. Vsega skupaj so izdelali 6399 lovcev Jak 7, ki so, ko se je proti koncu leta 1941 pomanjkanje lovskih letal naposled ublažilo, začeli vse bolj nastopati v vlogi težkega lovca za napade na cilje na tleh. V teh primerih so bili velikokrat oboroženi s šestimi podkrilnimi raketnimi izstrelki.

| fotogalerija | na vrh strani | nazaj na kazalo |