SEMINARSKA NALOGA - Novosti v avtomobilski industriji

 

| uvod | avtomobili danes | varnost | tehnične novosti v razvoju motorjev | globalizacija | REVOZ Novo Mesto | literatura |

 

AVTOMATIZACIJA IN ROBOTIZACIJA V PODJETJU REVOZ Novo Mesto

Računalniško integrirana proizvodnja (CIM) je danes nepogrešljiv element sodobne, visokoproduktivne in kakovostne proizvodnje. Omogoča hitro prilagodljivost, večjo kakovost in storilnost, lažji nadzor ter nižje stroške. V kombinaciji s CAD (računalniško podprto konstruiranje) ima takšno podjetje ogromno prednost pred konkurenco, katere proizvodnja temelji še na starih, klasičnih metodah. V podjetju Revoz sicer nimajo svojega CAD razvoja, saj kompletno dokumentacijo dobijo iz Francije (Renault), imajo pa zato za slovenske razmere precej visok delež avtomatizacije in robotizacije v proizvodnji.

S posodabljanjem proizvodnje v smislu uvajanja modernih avtomatiziranih in robotiziranih linij v podjetju Revoz dosegajo:

  • večjo storilnost
  • nižjo lastno ceno izdelka
  • krajši čas izdelave
  • kakovost, ki jo predpisuje matična tovarna (Renault) ter zahtevajo standardi in tržišče
  • manjše stroške.

Vsi ti dejavniki so zajeti v posebnem faktorju, ki omogoča direktno primerjavo med ostalimi Renaultovimi tovarnami po svetu. V Revozu so tako uspeli znižati ta faktor iz 28 na trenutnih 22 točk.

S pričetkom izdelave nove generacije modela CLIO so uvedli v proizvodni proces še več avtomatiziranih in robotiziranih linij. Pred kratkim so izvedli stroškovno primerjavo na liniji končnega varjenja med klasičnim načinom (10 delavcev na izmeno z ročnimi točkovniki), kakor izdelujejo stari model clia in med novo robotizirano linijo (10 robotskih točkovnikov ABB ACMA XR701), kjer izdelujejo že novega clia. Rezultati so bili presenetljivi.

INVESTICIJA

  • 10 robotov po 17 milijonov SIT (cena vključuje tudi stroške programske opreme in vzdrževanja), kar znese skupaj 170 milijonov SIT
  • 10 letna amortizacija

TABELA: Primerjava stroškov na liniji končnega varjenja (cca 400 zvarov/avtomobil)

število izmen /
tehnični opis linije

ROBOTIZIRANA LINIJA

KLASIČNA LINIJA

RAZLIKA

robotski točkovniki švedskega proizvajalca ABB ACMA XR701

ročni točkovniki španskega proizvajalca SERRA

/

2

22 milijonov SIT letno

51 milijonov SIT letno

19 mio SIT letno

3

26 milijonov SIT letno

72 milijonov SIT letno

46 mio SIT letno

 

PODROČJA UPORABE AVTOMATIZACIJE IN ROBOTIZACIJE

OBDELAVA PLOČEVINE (PRESERNICA)

  • robotizirano podajanje (vlaganje) polizdelka v stiskalnico

UPOROVNO TOČKOVNO VARJENJE KAROSERIJE

  • robotski točkovniki ABB ACMA XR 701
  • mehanski točkovniki

TRANSPORT KAROSERIJ

  • tekoči trakovi
  • dvigalke
  • obračalnik

LAKIRANJE

  • elektrostatično nanašanje osnovne barve (šobe s turbinami)
  • brizganje zaščtnega laka in metalne barve
  • čistilni sistem odpadnih lakov (odvodnjavanje, posnemanje gošče, zgorevanje v pečeh)
  • žarjenje karoserij v visokotemperaturnih IR pečeh (sušenje barve)

MONTAŽA

  • nanašanje lepila na obloge vrat (prvi robot v Revozu ISKRA Robotec, 1993)
  • podajanje stekla in nanašanje lepila (vetrobransko steklo)
  • polnjenje plina v klimatski sistem
  • vijačenje motorja in sprednje preme
  • vijačenje platišč s pnevmatikami
  • razne asistence (držalo pri montaži vrat)

Velika večina teh sistemov avtomatizacije je lokalne narave, kar pomeni da so bili postavljeni naknadno (zamenjava klasičnih delovnih celic z avtomatiziranimi ali robotiziranimi) glede na potrebe in možnosti posodobitve proizvodnjih linij. Ker delujejo neodvisno od drugih sistemov in jih ne moremo nadzorovati in krmiliti iz nekega centralnega računalnika, je njihovo natančno krmiljenje (časovni timing) izrednega pomena za usklajenost proizvodnje.

Edini globalno delujoč avtomatiziran proces je transportni trak v celotni karosernici, katerega hitrost, zasedenost in morebitne zastoje lahko spremljamo preko centralnega računalnika...

ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNJE
Računalniško integrirana proizvodnja pa ne vključuje le uvajanje robotov in avtomatizacije v proizvodni proces, temveč tudi organizacijo in vodenje proizvodnje. To izredno kompleksno nalogo izvaja služba informatike in organizacije, ki pri tem uporablja zahtevno programsko opremo (TRISTOCK, OLGA, MAC-PAC...).

Prva faza tega procesa je sprejem t.i. premikov iz matične tovarne Renault, kjer se zbirajo vsa naročila pooblaščenih prodajalcev. Tu so zajeti vsi podatki o avtomobilu, ki ga zaradi lažjega spremljanja skozi proces proizvodnje označijo z identifikacijsko kodo s 34 znaki, kjer posamezni deli znakov pomenijo:

ABC D EF GH III JKL MNO PPP QR S TUV WWW ZXY

  • model avtomobila (CLIO)
  • kupec oz. tržišče (nekateri deli avtomobila so odvisni od trga, kamor so namenjeni)
  • vrsta in tip motorja
  • barva
  • število vrat
  • tip menjalnika
  • velikost in tip pnevmatik
  • vrsta sedežev
  • oprema (klima naprava, servo volan, zračne blazine, radio, lita platišča, meglenke...)
  • elektrifikacija (stekla, zaklepanje...)
  • tipi amortizerjev (glede na razred cestišč na tržišču, kateremu je avtomobil namenjen)
    terminski rok izdelave oz. dobave
  • in podobno

Na osnovi prejetih naročil in dokumentacije (načrti izdelave in montaže) je potrebno te podatke razgraditi oz. predelati v ustrezno zaporedje posameznih faz izdelave.

V karosernici je potrebno določiti točen vrstni red karoserij na tekočem traku (3 ali 5 vrat), zagotoviti ustrezno (pravočasno) dobavo sestavnih delov (vrata, streha, razni pločevinski deli...) ter prilagoditi hitrost izdelave obstoječim delovnim celicam (hitrost varjenja točkovnikov, hitrost tekočih trakov, dvigalk in obračalnikov...)

V lakirnici je pametno izbrati takšno zaporedje barvanja karoserij, da pride do čim manjših izgub barve in razredčila pri čiščenju brizgalnih šob (lakiranje karoserije enakih barv)

Pri končni montaži je treba paziti na ustrezno dobavo ostalih sestavnih delov (motor, stekla, plastični deli, platišča, sedeži...), prav tako pa je treba uskladiti zaporedje vozil na tekočem traku npr. pri postopku polnjenja plina v klimatski sistem, kjer je polnjenje omejeno na vsako četrto vozilo (sicer pride do zastojev).

Takšno vodenje proizvodnje je možno izvesti le s kompleksno programsko opremo in načrtovanjem procesa izdelave. Poleg tega pa organizacija proizvodnje zajema tudi:

  • vodenje zalog (takoj ko se sestavni del vgradi v vozilo, se preko direktne povezave s skladiščem naroči nov del)
  • izračun potreb (terminski plan nabave sestavnih delov glede na porabo, npr. dražji sestavni deli naj ne bi predolgo stali v skladišču in s tem bremenili podjetje)
  • spremljanje dobavitelja (pravočasna dostava, kakovost dobavljenih delov...)
  • spremljanje kupca
  • priprava faktur (odpremni center)
  • najava za carino.